APDEJT.si

Dva članka opisujeta različne vidike predsednika Trumpa. Prvi trdi, da so Trumpovi lastni imenovani pomagali pri zaroti proti njemu. Drugi poudarja srečanje Trumpa s saudskim kronskim princem Mohamed bin Salmanom, ki ga označuje za veliko Trumpovo zunanjo politično zmago.

34-letni socialist, musliman in priseljenec Zohran Mamdani je bil izvoljen za župana New Yorka s podporo več kot 50 % glasov. Mamdani, ki je med kampanjo obljubljal rešitev stanovanjske problematike in kritiziral dogajanje v Gazi, predstavlja pomemben politični premik v ZDA in želi spodbuditi demokrate k aktivnejšemu odporu proti Trumpu.

Več kot štirideset kongresnikov, vključno z vojaškimi veterani, je Trumpa posvarilo pred uporabo ameriške vojske na domačih tleh. Trump je bil ujet, ko se je norčeval iz predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona in trdil, da ga popolnoma nadzoruje. Trumpova administracija je vložila nujno zahtevo pri Vrhovnem sodišču za odstranitev registra avtorskih pravic v Kongresni knjižnici, ki ni podprla načrtov podjetij za umetno inteligenco.

V Teksasu se republikanski načrti za povečanje števila kongresnikov soočajo s težavami, saj ključni volilni blok zapušča stranko. Podatki kažejo na upad podpore republikancem v prerisanih kongresnih okrožjih. Medtem pa Paul Craig Roberts ocenjuje mandat predsednika Trumpa, pri čemer izpostavlja zaprtje meje in poskuse deportacije ilegalnih imigrantov.

Donald Trump je napovedal suspenz vseh prizadevanj v boju proti drogam, s čimer je ponovno zagrozil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Petro je Trumpa obtožil, da želi vplivati na prihodnje predsedniške volitve v Kolumbiji leta 2026.

Po sklenitvi dogovora med Izraelom in Hamasom o Gazi, so ameriški odposlanci Jared Kushner, Joseph Witkoff in Vance obiskali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bi podprli mir. Izrael je ponovno odprl dva mejna prehoda. Nizozemski mediji poročajo, da ZDA izražajo zaskrbljenost, da bi Netanjahu lahko obnovil vojno. Ankete kažejo na porast podpore Netanjahujevi stranki Likud po koncu vojne v Gazi.

Na severnem Cipru je na predsedniških volitvah zmagal Tufan Erhürman, opozicijski politik socialdemokratske Republikanske turške stranke (CTP). Premagal je dosedanjega predsednika nepriznane republike, Ersina Tatarja. Erhürman podpira ponovno združitev Cipra, kar odpira novo možnost za rešitev ciprskega vprašanja.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal, da bo kandidiral na volitvah, ki bodo v Izraelu novembra 2026. To je potrdil v televizijskem prenosu. Hkrati je venezuelska opozicijska političarka María Corina Machado Netanjahuju čestitala za genocid v Gazi.

Pomembna konferenca Združenja za upravljanje s človeškimi viri (SHRM), ki naj bi potekala v Louisvilleu v Kentuckyju, se sooča z bojkotom zaradi povabila govorniku, ki podpira Donalda Trumpa in nasprotuje DEI. Hkrati je Jon Stewart v svojem podcastu kritiziral ustanovitelje ZDA zaradi zastojev v vladi. Medtem pa ankete kažejo, da večina Američanov ne podpira neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Ukrajini, vključno s pošiljanjem enot.

Izrael je opozoril Hamas, da bo sprožil "pekel", če se ne bo razorožil v skladu z mirovnim načrtom Donalda Trumpa za Gazo. Medtem je Trump med obiskom v Jeruzalemu pozval izraelskega predsednika k pomilostitvi Benjamina Netanjahuja, ki mu sodijo od leta 2020. Kandidat za župana New Yorka, Zohran Mamdani, zavrača poziv Hamasu k razorožitvi in vztraja pri obljubi o aretaciji Netanjahuja.

Donald Trump je na Knesetu izjavil, da so sile kaosa in terorja, ki so desetletja pestile regijo, popolnoma poražene. Medtem pa se v Beli hiši pod Trumpom spreminja medijska pokrajina, kjer se zabrisujejo meje med novinarstvom in podporništvom, saj se pojavljajo desničarski vplivneži in reporterji, izbrani po meri.

Članki poročajo o različnih temah, povezanih s politiko Donalda Trumpa. En članek omenja, da sta župan Chicaga in guverner Illinoisa zaprta, kar se zdi kot napačna informacija, saj ni uradnih poročil o tem. Drugi članek poroča, da je Trump razmišljal o dobavi raket Tomahawk Ukrajini, kar je sprožilo odziv Putina. Tretji članek pravi, da je Trump kljub sodni odredbi poslal pripadnike Nacionalne garde v Portland. Četrti pa trdi, da se Trump pojavlja kot vojni predsednik z agresivno zunanjo politiko proti Venezueli, Rusiji in Iranu, medtem ko se sooča z nasprotovanjem doma.

Jarosław Kaczyński je med obiskom Poljske ponavljal znane teme o zlih Nemcih, bruseljski grožnji suverenosti in Donaldu Tusku. Maria Zacharova je obtožila Poljsko sabotaže OBSE. Ursula von der Leyen pa je opozorila Evropsko unijo, naj ne nasede pastem ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Govornik predstavniškega doma ZDA, Mike Johnson, se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb, da je preprečil objavo datotek Jeffreyja Epsteina. Medtem analitiki opozarjajo, da se Donald Trump ne le umika iz mednarodnih odnosov, temveč s tem prispeva k poslabšanju globalnih razmer. Poleg tega se pojavljajo zaskrbljujoča opozorila o možnosti, da bi predsednik ZDA preprečil izvedbo kongresnih volitev.

Japonska vladajoča Liberalno demokratska stranka (LDP) je izvolila nekdanjo ministrico za gospodarsko varnost Sanae Takaichi za novo voditeljico. To jo postavlja v položaj, da postane naslednja premierka države. Izid volitev je bil presenetljiv, saj Takaichi velja za trdo konzervativno političarko.

V Siriji so potekale prve parlamentarne volitve po padcu režima Bašarja al-Assada decembra 2024. Volitve, ki so potekale po indirektnem volilnem sistemu, so prve od leta 2011, ko je al-Assad prevzel oblast. Kritiki opozarjajo, da bi lahko bile volitve zgolj fasada za demokratične spremembe, saj državo še vedno pretresajo posledice 14-letne vojne, milijoni Sircev pa so razseljeni.

Pavel Bělobrádek iz KDU-ČSL je napovedal, da bo verjetno hnutí ANO sestavljalo manjšinsko vlado s podporo Motoristov in SPD. Obenem je izrazil olajšanje, da ANO ne bo dosegla ustavne večine. Vít Rakušan, predsednik Starostov in neodvisnih, pa je napovedal, da bo njegovo gibanje v parlamentu delovalo kot trda opozicija in zavrnil sodelovanje z ANO.

V Tbilisiju je policija uporabila vodne topove in solzivec, da bi odbila pro-evropske protestnike, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo. Protesti so izbruhnili med lokalnimi volitvami, opozicija pa protestira proti vladajoči stranki Gruzijske sanje.

Na Japonskem se po odstopu premierja za vodenje države poteguje Sanae Takaichi, ki predlaga koalicijo s konservativno stranko in ekstremno desnico. V Franciji pa politični voditelji izražajo zaskrbljenost zaradi približevanja med centrističnim blokom in Nacionalnim zborom.

Andrej Babiš in Petr Fiala sta se po soočenju na televiziji Prima znova srečala v predvolilni debati na televiziji Nova. Babiš je Fiali podaril odznako s češko zastavo. Med debato sta se Babiš in Fiala večkrat sprla, pri čemer je Babiš dejal, da je Fialova vlada "totalno spodletela", Fiala pa je opozoril na Babiševa podjetja.

V Moldaviji je proevropska stranka PAS predsednice Maie Sandu na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila 50,2 % glasov, s čimer je potrdila proevropsko usmeritev države. Pro-ruski patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 % glasov. Kljub manjšim izgubam lahko PAS zdaj nadaljuje s svojim mandatom. Volitve so potekale ob prisotnosti očitkov o vmešavanju EU, podobno kot v Romuniji, kjer so se pojavljali očitki o ruskem vmešavanju, kar je upravičilo obsežno vključenost EU in Nata v volilni proces.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi moldavska predsednica Maia Sandu, je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Stranka je osvojila večino v parlamentu kljub temu, da je vlada prepovedala več proruskih strank. Pro-ruski Patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 odstotka glasov.

Na Češkem se zaostruje predvolilni boj pred parlamentarnimi volitvami. Andrej Babiš, vodja stranke ANO, si prizadeva za enobarvno vlado in zavrača očitke o proruskem usmerjenosti. Poudaril je, da ANO ne želi ustaviti pobude za dobavo streliva Ukrajini. Medtem se Petr Fiala, trenutni premier, boji "vlade nacionalne izdaje". Stranke trenutne koalicije (Spolu, STAN in Pirati) si želijo nadaljevati sodelovanje tudi po volitvah. Raziskava javnega mnenja kaže, da se Čehi zanimajo, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta, pri čemer se odločajo med Fialo in Babišem. Babiš se bo pred volitvami sestal s predsednikom države.

Članek na nemški spletni strani nachdenkseiten.de opozarja, da je zahodna intervencija v ruski državljanski vojni večinoma pozabljena, pri čemer se večina ljudi spominja le še Hitlerja ali Napoleona. Članek na transition-news.org pa se osredotoča na Republiko Moldavijo, kjer se odvija geopolitični boj med pro-zahodnimi in pro-ruskimi silami. Volitve 28. septembra predstavljajo preizkus moči vplivov, ki segajo preko meja države.

Predsednik Donald Trump je bil označen za 'poskus ustrahovanja' s strani senatorja Schumerja zaradi potencialne zaustavitve vlade. Hkrati je bil uradnik Ministrstva za domovinsko varnost (DHS), ki je vodil kampanjo proti 'plenilcem', obtožen spolnega napada v preteklosti. Senatorka Murkowski je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti v Trumpovi administraciji, zaradi česar se je morala zanašati na časopise za informacije. Pojavila so se tudi vprašanja o Trumpovi podpori nadaljevanju bojev v Ukrajini, pri čemer je senator Graham ponovno objavil izjavo, ki nakazuje spremembo Trumpovega stališča.

Rusija v zadnjih dneh pred volitvami v Moldaviji uporablja vsa propagandna orodja in dezinformacije. Medtem je Donald Trump presenetil z izrazitim pro-ukrajinskim stališčem na robu Generalne skupščine ZN v New Yorku, kar je sprožilo ugibanja o preobratu v njegovem pogledu na Ukrajino.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Evropsko unijo, da pripravlja vojaško intervencijo v Moldaviji, s ciljem ohraniti protirusko politiko v Kišinjevu. Po drugi strani pa evropski poslanec Eugen Tomac trdi, da Rusija izvaja eno najostrejših bitk proti Moldaviji in si prizadeva za ponoven nadzor nad državo v okviru načrtov za obnovo Sovjetske zveze. Tomac poudarja, da so volitve v Moldaviji 28. septembra za Moskvo izjemnega pomena, saj naj bi si Rusija prizadevala ponovno vzpostaviti nadzor nad državo.

Po obisku Donalda Trumpa v Združenih narodih, kjer sta prišlo do okvare tekočih stopnic in teleprompterja, je Bela hiša sprožila preiskavo. Medtem ko je Trump dogodek pospremil z nasmehom, ameriški uradniki jemljejo zadevo resno. Pojavljajo se ugibanja o morebitni sabotaži, saj naj bi organizatorji ZN razmišljali o različnih potezah, da bi opozorili na pomanjkanje sredstev, vključno z izklopom infrastrukture.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina Alexa Sorosa po zakonu RICO (Racketeer Influenced and Corrupt Organizations Act) zaradi njunega financiranja nasilnih protestov in drugih dejavnosti v Združenih državah Amerike. Trump ju je označil za "psihopata" in dejal, da ne bo dovolil, da "lunatiki raztrgajo Ameriko". Obtožuje ju, da podpirata nasilne proteste in ustvarjata politično zmedo po vsej Ameriki. Hkrati pa poročila navajajo, da je fundacija Gates prekinila vezi s svetovalnim podjetjem Arabella Advisors.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, več kot deset pa je bilo ranjenih. Po poročanju naj bi strelec, identificiran kot Robin Westman, imel tri pištole, na eni pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Westman je po streljanju, v katerem je bilo ranjenih 14 otrok, storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejili na 'misli in molitve'.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Țoiu je ponovno sprožila valove v romunski politiki. Izjavila je, da so ameriški uradniki administracije Donalda Trumpa zahtevali pojasnila glede odpovedi predsedniških volitev v Romuniji. Țoiu je tudi navedla, da je umik Romunije iz programa Visa Waiver neposredno povezan z odpovedjo volitev.

V Boliviji se po skoraj popolnem preštetju glasov na predsedniških volitvah obeta drugi krog, v katerem se bosta pomerila desničarska kandidata Rodrigo Paz in Jorge "Tuto" Quiroga. Gibanje za socializem (MAS), ki je državo vodilo od leta 2005, je doživelo zgodovinski poraz in prvič v dvajsetih letih ne bo vodilo države. Ta politični preobrat naj bi bil v korist ZDA.

Volitve v Boliviji so prinesle poraz za levičarsko stranko Gibanje za socializem (MAS). Kandidat MAS, Eduardo del Castillo, je prejel le okoli tri odstotke glasov, kar je zgodovinski padec za stranko, ki jo je vodil Evo Morales. Morales in MAS so od leta 2006 vodili Bolivijo, uvedli novo ustavo in "večnacionalno državo", s čimer so obljubljali rešitev za avtohtono prebivalstvo. Izid volitev pomeni konec socialističnega eksperimenta v Boliviji.

V Boliviji se po več kot dveh desetletjih levičarskih vlad obeta preobrat v desno. Gibanje za socializem (MAS) je doživelo precejšen poraz, volilne napovedi pa so znova zgrešile, saj niso predvidele zmage Rodriga Paza Pereire. Splošne volitve 17. avgusta so pokazale zaton MAS-a in konec dobe Eva Moralesa.

Analize volilnega poraza vladajoče stranke MAS v Boliviji poudarjajo večplastnost vzrokov. Pablo Stefanoni na Mediapart.fr izpostavlja implozijo najmočnejše stranke v Boliviji v zadnjih petdesetih letih in razpad političnega kapitala, ki ga je akumuliral Evo Morales. Contropiano.org pa navaja, da poraz MAS ni zgolj volilni dogodek, temveč rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel z opustitvijo prevzema oblasti s strani delavskega razreda skozi izgradnjo in utrditev stranke. Članek tudi opozarja, da brez močne stranke prevladujejo personalizmi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da je zmagal na volitvah leta 2020 in da nobena država nima glasovanja po pošti. Trump je to izjavil po srečanju s Putinom na Aljaski. Medtem pa Adam Schiff kritizira srečanje med Trumpom in Putinom, rekoč da gre za širjenje strahu in politično igro.

Ameriški State Department je v svojem poročilu o človekovih pravicah za leto 2024 izrazil zaskrbljenost zaradi razveljavitve rezultatov prvega kroga predsedniških volitev v Romuniji. Poročilo opozarja na poslabšanje stanja človekovih pravic v Evropi, zlasti na omejevanje svobode izražanja. Poudarja tudi, da vlade še naprej posegajo po cenzuri in omejevalnih zakonih.

V ZDA se nadaljujejo politični spori glede volilnih pravil in obtožb o manipulacijah volilnih okrajev. Republikanci so obtoženi poskusov omejevanja glasov volivcev v Teksasu, medtem ko demokrati opozarjajo na pristranskost pri imenovanju ekonomistov v pomembne državne službe. Hkrati pa se v Rusiji sooča ameriški državljan Robert Gilman z novimi obtožbami, s čimer se število zaprtih ameriških državljanov v Rusiji povečuje. V Washingtonu, DC, se medtem pojavljajo pomisleki glede kriminala, kar je privedlo do razprav o federalizaciji policije in morebitni uporabi nacionalne garde.

Karol Nawrocki je bil zaprisegel kot predsednik Poljske. Slovesnost je potekala v Sejmu, tik pred dogodkom pa je premier Donald Tusk poskušal pomiriti svoje volivce. Donald Trump medtem razmišlja o štirih kandidatih za vodilni položaj v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) in naj bi se odločil do konca tedna.

Aretacija nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, obtoženega zarote za razveljavitev izida volitev leta 2022, je zaostrila odnose z ZDA, zlasti s predsednikom Trumpom. Bolsonaro je v hišnem priporu zaradi obtožb o poskusu nasilne razveljavitve volilne zmage predsednika Lule. Predsednik Lula je zavrnil Trumpovo ponudbo za pogovor o sporu glede obravnave Bolsonara. Hkrati so v 62 brazilskih mestih potekali protesti v podporo Trumpu in proti Luli ter sodniku Alexandre de Moraes.